Projekti
Naša šola s podružnicama že vrsto let sodeluje v projektu Tedni vseživljenjskega učenja.
Tedni vseživljenjskega učenja so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije. Projekt se izvaja v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec ter član različnih skupnosti. Vsako leto v mesecu maju in juniju na šoli izvedemo več dogodkov in na ta način prispevamo k širjenju pomena vseživljenjskega učenja. Tako starejši učenci učijo mlajše, k športu povabimo babice in dedke, prvošolci gostijo vrtčevske otroke, s starši se podamo na kolesarjenje, povabimo tudi različne goste, ki nam predstavijo svoje delo. Vsi, ki projekt soustvarjamo, prispevamo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’.
SŠSZ je ukrep EU kmetijske politike, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo. Shema vključuje različne izobraževalne dejavnosti in dejavnosti za ozaveščanje o pomenu sadja in zelenjave v prehrani ter spodbuja zdrave prehranjevalne navade pri mladih. Naša šola sodeluje pri projektu že od leta 2009. Sadje v okviru sheme ponudimo najmanj 1-krat tedensko, in sicer vsak torek. Sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika in veliko prispevata k ohranjanju zdravja, zato se trudimo dosledno izpeljati zastavljene sheme.
Projekt poteka na šoli že od leta 2011. Zajema vse vrtce in šole v Sloveniji. Namen projekta je izobraževati in ozaveščati šolajočo mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad ter seznanjati otroke z oskrbo hrane iz lokalnega okolja. Otroci ta dan zajtrkujejo izključno slovensko hrano (mleko, kruh, jabolka in med).
Da bi vzpostavili čim boljše ločevanje odpadkov, izvajamo akcijo “Urejenost pladnjev po malici”. Najboljša oddelka prejmeta priznanja in simbolične nagrade.
Učenci imajo možnost individualnih svetovanj o zdravi prehrani in prehranjevalnih navadah. Urice izvaja organizatorka prehrane.
Srečanja so namenjena učencem:
- s slabimi prehranjevalnimi navadami,
- z dietno prehrano,
- s prekomerno telesno težo.
Srečanja potekajo na pobudo staršev.
Zakaj 5 temeljnih vrednot Slovenije?
Znašli smo se na razpotju. Zdi se, kot da se svet vrti proti svojemu uničenju, da je Evropa pozabila na korenine in da se je brezbrižnost udomačila tudi v Sloveniji. Okrog nas se kopičijo malodušje, negotovost, negativizem, egoizem in druga odklonilna razmišljanja. Rušijo se pomembni stari temelji vrednot.
Čeprav o tem mnogi govorimo, se sprašujemo, iščemo odgovore, pa je videti, da se ničesar ne spremeni, da smo kot družba vedno bolj malodušni in brezvoljni. Zapiramo se v svoj svet, v svoj vrtiček, ki ga vsak obdeluje, krasi, neguje po svoje. Seveda si tega ne želimo. Nekateri pa tega nočemo sprejeti, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri uvajanju sprememb.
Prepričani smo, da tudi vam to ni všeč, da želite obrniti vlak v pravo smer, da se trudite in vztrajate, vsak na svojem področju, da bi bila naša Slovenije varno, spodbudno, prijetno in prijazno okolje za naše domovanje. Tu živimo s svojimi otroki, zato je še kako pomembno, kakšen dom jim bomo zagotovili.
Prav zato smo se na OŠ Škofljica pridružili skupini odgovornih in prepoznavnih posameznikov, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije, saj so zasnovali projekt 5 temeljnih vrednot Slovenije, ki naj bodo kompas do zdrave in uspešne skupnosti, v kateri smo vsi čim bolj zadovoljni. Pobudniki projekta Jure Knez, Matjaž Čadež, Petra Škarja, Dan Podjed, Sonja Šmuc, Kristijan Musek Lešnik, Danilo Kozoderc, Gregor Rebolj, Ljupka Vrteva, Nastja Mulej in Sara Isaković verjamejo, da je potrebno prežariti Slovenijo. In pri tem jih podpira tudi Nataša Pirc Musar, predsednica države, ki pravi: »S svojo podporo poudarjam pomen temeljnih vrednot, ki nas kot družbo povezujejo in vodijo k uspešnejši prihodnosti. Projekt, ki si prizadeva ozaveščati o teh vrednotah in jih vključiti v izobraževalne ter družbene institucije, je korak k močnejši, povezani in spoštljivi Sloveniji.«
Vsak ima svojo lestvico vrednot, a gotovo se lahko kot posamezniki in kot šola prepoznamo tudi v naslednjih:
1. Spoštovanje in zaupanje
Med seboj si zaupamo in sodelujemo. Spoštujemo ljudi, ne glede na medsebojne razlike, prisluhnemo drugačnemu mnenju in strpno iščemo skupne rešitve. Cenimo delovne, strokovne in pogumne ljudi, ki se ne bojijo sprememb.
2. Poštenost
Smo iskreni, ne lažemo, ne krademo, ne zavajamo in imamo pogum, da storimo, kar je prav.
3. Medsebojna pomoč
Pomagamo ljudem v stiski, da nihče ne ostane lačen in brez strehe nad glavo. Medsebojno se podpiramo v dobrih in slabih časih.
4. Pripadnost
Ponosni smo na Slovenijo. Tako kot negujemo svoj jezik in dediščino, se učimo tudi od drugih.
5. Zmernost
Na vseh področjih iščemo ravnotežje, da varujemo sebe, družbo in okolje za prihodnje rodove.
Video Skupnega dogodka
Tudi v tem šolskem letu bomo nadaljevali s tradicijo zbiranja starega papirja. Čeprav je res, da imamo sedaj po občini zabojnike, da pridobljena sredstva niso najboljša motivacija, vendar pa ostaja v ozadju pomemben vzgojni motiv in ekološka naravnanost. Žal pa se nam vedno znova dogaja, da nastanejo ob določenih urah čakalne vrste, zato smo oblikovali priporočila, ki lahko olajšajo delo in skrajšajo čakalne vrste:
- Papir je lahko v škatlah, vendar ne v prevelikih, zato da jih lahko ena oseba dvigne na tehtnico.
- Papir je lahko v zavojih, ki so zavezani z vrvico oziroma oblepljeni z lepilnim trakom.
- Papirja, ki bo v plastičnih vrečkah, gajbicah in v drugi neustrezni embalaži, ne bomo tehtali.
- Z vami, ki pripeljete papir, naj pridejo tudi učenci, ki bodo pomagali pri oddaji svojega papirja.
- Med zbiralno akcijo moramo zamenjati tudi zabojnik, zato vas prosimo, da se vozilu umaknete in se ponovno razvrstite v čakalno vrsto brez vrivanja.
Zbiralni akciji papirja organizirata in koordinirata pomočnici ravnatelja Majda Golc in Marjeta Stanko.
V obdobju med 8. 5. 2026 in 14. 6. 2026, potekajo Tedni vseživljenjskega učenja (TVU 2026). To so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’. TVU so član mednarodnega gibanja festivalov učenja.
Vrednote TVU 2026 so naslednje:
- Omika, znanje, spretnosti
- Mir in enakost
- Zdravje telesa in duha
- Sodobnost in naprednost
- Skupnost v sožitju
V tem obdobju smo na šoli izvedli več dogodkov in na ta način prispevali k širjenju pomena vseživljenjskega učenja.
Koordinatorici projekta TVU 2026, Marjana Strgar in Andreja Žagar
Naša šola je že od leta 2009 vključena v evropski projekt Šolska shema, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU. Učencem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave. Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu. vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Vsem učencem od 1. do 9. razreda brezplačno enkrat tedensko ponudimo obrok sadja ali zelenjave. Sadje je ponujeno med odmori v jedilnici šole ob torkih ali sredah, poleg redne prehrane.
Povod za EU ŠS
Poraba sadja in zelenjave pri otrocih EU pada in je v veliki večini držav članic pod priporočenim dnevnim vnosom 400 g sadja in zelenjave na dan.
Namen
- Povečati nizko porabo sadja in zelenjave pri otrocih.
- Zmanjšati število otrok s prekomerno težo.
- Zmanjšati tveganje za nastanek bolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak …).
Viri financiranja
75% EU in 25% Republika Slovenija (MKO)
Zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja. Zelo pomembno je število obrokov. Najbolje je zaužiti pet obrokov dnevno. Količina hrane naj bo primerna naši telesni aktivnosti. Preprosto povedano; pojejmo toliko, kolikor porabimo.
Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Da bo zaužita hrana res v korist in bo krepila naše zdravje, so potrebni: umirjenost, urejeno okolje, ustrezna drža za mizo, razpoloženje pri mizi. Hrano dobro prežvečimo, kajti na ta način se bo hrana lahko prebavila in izkoristila.
Zdrava prehrana pomeni izbrati zdrava živila, jih pojesti primerno količino in ob pravem času, na umirjen način.
Priporočeno je zaužiti 4 – 5 obrokov na dan.
Zajtrk pokriva 20%, dopoldanska malica 15 %, kosilo 35 %, popoldanska malica 10 % in večerja 20% dnevne potrebe po hrani.
55 % energije pridobimo iz ogljikovih hidratov, 30 % iz maščob in 15 % iz beljakovin.
Učence spodbujamo, da nosijo s seboj bidone z vodo, ki je najpomembnejši in najbolj zdrav vir hidracije. Pitna voda je dosegljiva tudi v razredih, med malico pa jim je na voljo čaj.
Ob koncu leta med učenci izvedemo anketo, v kateri jih povprašamo, kako so zadovoljni s šolsko prehrano. Na ta način jih spodbujamo tudi k razmišljanju o novih jedeh.
Prisotnost učiteljev pri malici in kosilu v jedilnici omogoča ozaveščanje in spodbujanje kulturnega in mirnega uživanja obrokov. Učencem omogočamo izbiro jedi in količin, s čimer stremimo k uživanju celotnega obroka in zmanjševanju bioloških odpadkov.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti.
Na naši šoli ob svetovnem dnevu čebel pripravljamo različne delavnice, saj se zavedamo, da so čebele pomemben del našega bivanja. Tedaj se spomnimo pomembnosti obstoja čebel, ki nam dajo tekoče zlato – med in poskrbijo za opraševanje rastlin. Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane.
Na naši šoli vsako leto (3. petek v novembru) s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk obeležimo pomembnost rednega zajtrkovanja. Ta dan sovpada tudi z dnevom slovenske hrane, ko se spomnimo na to, kako pomembno je izbirati lokalno hrano, pridelano v bližini doma.
Zdrav zajtrk vsebuje polnovredno žitno živilo (polnozrnati kruh, kaše, žita …) in beljakovinsko živilo (mleko, sir in ostali mlečni izdelki, mesni izdelki z manj maščobe …) Taka kombinacija živil poskrbi za počasnejši dvig glukoze v krvi, kar vpliva na boljše splošno počutje, pomnjenje, razmišljanje in pa večjo pozornost. Prav tako kvalitetno redno zajtrkovanje poskrbi za naše energijske potrebe, ki jih potrebujemo za fizično in psihično delovanje telesa.
Če zajtrku dodamo še sadje, 100% naravni sok ali kos zelenjave (solata, korenček, paprika, vejica peteršilja …), telesu še dodatno priskrbimo esencialne hranilne snovi, kot so: vitamini, minerali, antioksidanti, encimi, vlaknine …
Živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk so: kruh, med, maslo, jabolko in mleko. Najbolje je, da so živila pridelana lokalno iz naše bližine (z oznako bio ali eko), saj tako ohranijo svojo hranilno vrednost in kakovost.
V Sloveniji smo leta 2020 zavrgli približno 143 570 ton odpadne hrane (ali povprečno 68kg na prebivalca – kar je 1kg več kot leta 2019), od tega polovico v gospodinjstvih. Po oceni naj bi bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom ter z nekaj iznajdljivosti zmanjšali ali preprečili.
Naša šola se v okviru Ekošole tudi v letošnjem šolskem letu vključuje v projekt Hrana ni za tjavendan, ki poteka na slovenski dan Dan brez zavržene hrane, 24. aprila.
S projektom spodbujamo učence, zaposlene in starše k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih problemih, povezanih z zavrženo hrano.
Hrana, ki jo zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravno bogastvo. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov čim manj – tudi na področju prehrane.
Cilji projekta
- Zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene hrane doma in v šoli.
- Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov (kuharski mojster ni tisti, ki dobro kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in porabi vse sestavine).
- Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).
- Povečati zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano.
- Izobraževati o odgovornem ravnanju s hrano in zavrženo hrano.
Na šoli izvajamo različne aktivnosti in delavnice na temo zmanjševanja zavržene hrane, s katerimi iščemo uporabne rešitve na sistemski in ozaveščevalni ravni.
Akcija »Pladenj urejen za dober namen«
V okviru projekta Ekošole – Hrana ni za tjavendan izvajamo akcijo »Pladenj urejen za dober namen«. Akcija spodbuja učence, da skrbijo za urejenost pladnjev po malici. To pomeni, da ločijo čisto hrano od nečiste, s čimer vzpostavimo boljše ločevanje odpadkov, možnost porabe neoporečne hrane, predvsem pa manj odpadne hrane. Vsak mesec prejme razred, ki se v akciji najbolje odreže, priznanje in simbolično nagrado.
Slovenska mreža zdravih šol je projekt, ki opozarja na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerjena je k razvojnim programom za promocijo zdravja, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja ter duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov.
Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, kasneje so se pridružile še štiri. Od aprila 2019 v Slovenski mreži zdravih šol deluje že 398 ustanov. Že od začetka mrežo podpirata Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za nacionalno usklajevanje je pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje, območne koordinacije pa so prevzele območne enote NIJZ.
Vrednote Evropske mreže zdravih šol so: enakost, stabilnost, vključevanje, opolnomočenje in akcijska kompetenca ter demokracija.
Ustvarjanje pozitivne šolske klime pomembno vpliva na oblikovanje vrednot pri posamezniku ter na njegove odločitve za vedenje. Obstaja močna povezava med odnosom do šole, učnim uspehom in vedenjem v zvezi z zdravjem. Raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so bolj povezani s šolo, manj pogosto razvijejo tvegano vedenje.
Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa iščemo z različnimi možnostmi. Pomembne so vsebine zdravja v učnem načrtu, kontinuirano izobraževanja učiteljev, ponudba zdravju naklonjenih dejavnosti na šoli, dobra organizacija, šolska in razredna pravila in seveda tudi kakovostna komunikacija med zaposlenimi, učenci, starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami, ki lahko vplivajo na zdravje.
Na šoli si s pomočjo primernih vsebin in aktivnosti vztrajno prizadevamo za ozaveščanje učencev (ter staršev in zaposlenih) o zdravju. Spodbujamo jih k zdravemu življenjskemu slogu z različnimi dejavnostmi, delavnicami, dnevi dejavnosti, predavanji in aktivnostmi, ki krepijo njihovo zdravje. Naš cilj je razvijati zdrav življenjski slog, pozitivno samopodobo učencev, spoštljive medsebojne odnose in primerno komunikacijo.
Cilji Zdravih šol
- Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k boljšemu življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo na področju zdravja otrok in mladostnikov.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri vključevanju vsebin zdravja v učni načrt.
Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali s ključnimi temami in nalogami:
- ekološka ozaveščenost, skrb za čisto okolje,
- zdrava prehrana,
- gibanje,
- zdrav način življenja,
- duševno zdravje,
- kritično razmišljanje,
- razvijanje pomembnih vrednot (strpnost, solidarnost …),
- medgeneracijsko sodelovanje,
- obeleževanje svetovnih dni,
- vzgoja in izobraževanje v realnem in digitalnem svetu.
V februarju na naši šoli izvedemo projekt, podoben projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Pri Zajtrku naših dedkov in babic se spomnimo tradicije in običajev naših starih staršev. Učence spodbujamo, da svoje stare starše povprašajo o prehranjevalnih navadah iz njihove mladosti in se o razlikah med nekoč in danes pogovarjajo med seboj.
Pripravljen obrok je prijazen tudi do okolja, saj so vsa živila slovenskega porekla, brez dodatkov in brez nepotrebne embalaže.
Učenci naše šole imajo možnost individualnih svetovanj o zdravi prehrani in prehranjevalnih navadah. Svetovanja se lahko udeležijo skupaj s starši. Vodi jih organizatorka prehrane. Srečanja potekajo na pobudo staršev in so namenjena učencem:
s prekomerno telesno težo.
s slabimi prehranjevalnimi navadami,
z dietno prehrano,
V šolskem letu 2015/2016 že desetič poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture “Rastem s knjigo OŠ 2015” – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu. Izvaja ga Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s splošnimi knjižnicami in osnovnimi šolami.
Cilji nacionalnega projekta so:
- spodbujanje dostopnosti kakovostne mladinske leposlovne literature
- promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja
- spodbujanje motivacije za branje pri mladih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic…
Za letošnje šolsko leto (2015/2016) je bila izbrana knjiga pisatelja Damijana Šinigoja ISKANJE EVE.
S sedmošolci smo splošno knjižnico obiskali v decembru 2015.
Več o nacionalnem projektu Rastem s knjigo si lahko preberete na www.jakrs.si.
Radi odkrivate domišljijske svetove znotraj knjižnih platnic? Radi berete in se o prebranem pogovarjate? Radi poiščete še kakšno dodatno zanimivost o prebranem? Ustvarite zanimiv izdelek?
Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili z DA, potem vas vabim, da se mi pridružite pri projektu NAŠA MALA KNJIŽNICA. Lotili se bomo detektivske naloge, poleteli v vesolje in še in še.
Ob tem nam bodo v pomoč naslednje knjige:
- Nada Horvat, ZGODBE O MUCAH
- Sinikka Nopola, RISTO IN BOBNAR, ODKLENKALO TI JE
- Hanna Kraan, VRISK
- Ida Mlakar, CIPERCOPERČEK
- Aino Havukainen in Sami Toivonen, TINE IN BINE V VESOLJU
- Majda Koren, NACE IN RUDI
KAJ SPLOH JE PROJEKT NAŠA MALA KNJIŽNICA (NMK)?
Cilj projekta je spodbujanje in razvijanje bralne kulture pri mladih bralcih.
V šolskem letu 2013/2014 bomo odprli še temo multikulturnosti, projektu se namreč pridružuje tudi finska ambasada.
Učenci bodo dobili zvezek imenovan USTVARJALNIK, kjer je kopica ustvarjalnih nalog, tako individualnih kot skupinskih. Naloge večinoma sestavijo avtorji del, ob njih pa otroci razvijajo besedno in likovno izražanje, spodbujajo domišljijo, nekatere spodbujajo tudi gibalne spretnosti.
LEPO VABLJENI!
Knjižničarka Barbara Obolnar
V projekt Bralni nahrbtnik, ki na naši šoli poteka že četrto leto, so vključeni učenci 1. razreda. Vsak oddelek dobi svoj nahrbtnik, ki si ga učenci izmenjuejo med seboj.
Bralni nahrbtnik …
… je projekt, ki ga že nekaj let uvajajo številne šole po Sloveniji. Poteka na matični šoli v Škofljici in na obeh podružničnih šolah Lavrica in Želimlje
… je namenjen otrokovemu samostojnejšemu vstopu v svet črk, knjige in bralne kulture
… je bralna poslastica za naše prvošolce in prvošolke ter njihove starše in obenem priložnost za preživljanje dragocenih skupnih trenutkov…
…je spodbuda k skupnemu premišljevanju, učenju, pogovoru, smehu…
… želi učencem in staršem približati šolsko knjižnico in njeno gradivo kot pomemben del šolske kulture in prostora ter je dopolnilo šolskemu kurikulumu
… vsebuje tudi zvezek, kamor lahko otroci rišejo vtise in odrasli zapišejo mnenja o gradivu
… priložena mu je zgibanka Društva Bralne značke Slovenije, ki vsebuje informacije o spodbujanju branja in zgodnji pismenosti.
Da lahko bralni nahrbtnik nemoteno kroži med učenci in da prav vsak učenec pride na vrsto, vas prosimo, da se držite naslednjih navodil:
- vsak petek bo na način, ki ga določita učiteljici v razredu, določeno, kateri učenec odnese nahrbtnik domov
- nahrbtnik mora učenec v šolo vrniti naslednji četrtek.
Veliko veselja in prijetnih trenutkov ob branju vam želimo!
Mentorica projekta Barbara Obolnar in učiteljice 1. razredov
