UVODNO PISMO UČENCEM
Drage učenke in učenci!
»Hura, se šola bo začela,« je bila poved, ki mi jo je moja mama začela prepevati sredi
avgusta. Prav nič je nisem bil vesel, saj mislim, da ni otroka, ki bi zamenjal brezskrbne
počitnice za sedenje v šolskih klopeh. Ker sem odraščal na kmetiji, sem poleti res
moral pomagati pri kmečkih opravilih, a je bilo delo prilagojeno otroku. Malo sem grabil
seno, odšel po zelenjavo na njivo, zalival rože, a najraje sem vozil traktor. Proti večeru
smo s prijatelji na pokošenem travniku igrali nogomet ali uprizarjali filmske dogodke po
gozdu, kjer smo gradili hišice na drevesu, streljali z lokom, lahko pa tudi samo sedeli
in se pogovarjali dolgo v noč. Ja, to so bili drugačni časi, verjamem pa, da ste tudi vi
preživeli lepe počitnice.
Naj vam zaupam še nekaj. Kadar koli sem imel čas, sem najraje bral. Knjige me
spremljajo od otroštva. Če sem le lahko, sem se v času popoldanske vročine umaknil
v miren kotiček naše hiše, vzel eno izmed očetovih knjig in se prepustil domišljijskemu
popotovanju. Z Vernom sem se potopil 2000 milj pod morje, bil Robin Hood v angleških
gozdovih, se bojeval z Jurijem Kozjakom proti Turkom. Ni še bilo mobilnega telefona,
televizija je imela le dva programa, zato so bile knjige ves moj svet. Verjemite, da sem
užival, zato tudi vas vabim, izzivam in prepričujem, da se spoprijateljite s knjigami.
Vzemite jih v roke in se prepustite zgodbam. Zaupajte mi, branje je nujno za vašo
osebno rast.
V osnovni šoli me je marsikaj zanimalo, rad sem spraševal, zadovoljen sem bil, ko mi
je nekaj uspelo, ko sem znal, ko sem dobil dobro oceno, ki pa ni bila vedno pet.
Izkoristite čas v šoli. Poslušajte, sodelujte, sprašujte, razmišljajte. Učite se, saj je
znanje nekaj, kar boste vedno potrebovali, česar vam nihče ne more vzeti, kar vedno
nosite s seboj. S tem boste pridobivali samozavest, lahko boste ponosni nase, koristilo
vam bo, čeprav je danes včasih videti drugače. Mogoče ne boste sprejeli, a moja šola
je bila zahtevnejša, manj zanimiva in manj prijazna. Tudi sam sem se mučil z
matematiko, včasih nisem razumel angleških besed, odveč so mi bile faze od gosenice
do metulja, prav nič me ni zanimala Sibirija, pri pouku glasbe sem pel brez posluha.
Drži, da sem užival pri zgodovinskih zgodbah, da mi je bila blizu slovenščina, da sem
se pri pouku športa rad srečeval z različnimi športi. In dejstvo je, da sem šolo preživel
in dobro opravil. Predmetov si ne moremo izbirati. Določeni so, prav tako njihove teme
in cilji. Zato vam preostane edina možnost, da to sprejmete, sodelujete pri pouku, se
sproti učite, vadite in utrjujete. Potem bodo prišli tudi rezultati. Pomislite na Pogačarja,
kako vztrajno vrti pedala v neverjetne klance. Na koncu iskreno pove, da je bilo mučno,
zahtevno, a da se veseli zmage. Ne morete biti vsi zmagovalci, lahko pa se potrudite,
da dosežete svoj cilj.
Osnovna šola Škofljica
Osnovna šola Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica, tel.: 01 366 38 13,
e-naslov: tajnistvo@os-skofljica.si, spletna stran: http://www.os-skofljica.si 2
Sam sem najprej obiskoval podružnično šolo, kjer nas je bilo malo. Vsi smo se poznali,
veliko smo se družili, a smo se žal tudi prepirali. To vsekakor ni bilo prav! Še posebej
pa je boleč spomin na učenca nižjega razreda, iz katerega so se sošolci pogosto
norčevali. Nekoč sem ga po naključju srečal med odmorom, ko se je skrival za šolo.
Jokal je. Med solzami je izdavil, da ima vsega dovolj, ker ga vsi zafrkavajo. Nihče si
tega ne želi. Vsi pričakujemo, da ste učenci v šoli sprejeti, da se razumete, da se
spoštujete, povezujete in sklepate nova poznanstva in prijateljstva. Razumem, da se
včasih sprete, da ste jezni, da vam pobegne žaljiva beseda. A ne sprejemam tega, da
se ne znate umiriti, se opravičiti in se potruditi, da bi se v šoli vsi dobro počutili. Vi ste
tisti, ki ste lahko prijazni, ki lahko širite dobro voljo, ki lahko pomagate sošolcu pri
nalogi, ki lahko posodite svinčnik, ki se lahko domislite družabne igre, kjer vsi
sodelujete. Sošolke in sošolci bodo veseli, če boste zabavni, prijazni in srčni, pa tudi
vi se boste dobro počutili.
Zelo sem si želel, da bi znal dobro risati, zato še danes rad obiskujem galerije in
občudujem umetniška dela. Ko vas obiskujem pri urah, ko vas poslušam na prireditvah,
ko vas gledam na tekmah, ugotavljam, da ste mnogi za marsikaj nadarjeni. Pohvalno.
Bravo. Razvijajte svoje sposobnosti, trenirajte, iščite nove zamisli, ustvarjajte. Vsi
bomo z veseljem pogledali vašo sliko, prebrali vašo zgodbo, zaploskali vašemu
uspehu. Posebej smo ponosni na mnoge tutorje in prostovoljce. Hvala za vašo pomoč
in pripravljenost. Ne omagajte, saj vas sošolke in sošolci potrebujejo in so vam
hvaležni. Rezultati so pomembni, a srčnosti se ne da izmeriti.
Vedno sem spoštoval svoje starše in sem jih hvaležen za vse, kar so mi dali v otroštvu.
Med drugim so mi privzgojili vrednote, ki jih poskušam posredovati tudi vam. Čeprav
vam socialna omrežja večkrat sporočajo drugače, vas povabim, da si skupaj
prizadevamo, da oblikujemo okolje, kjer bo več spoštovanja in zaupanja, več
poštenosti in medsebojne pomoči, kjer bomo širili pripadnost naši domovini, kjer bomo
skupaj ustvarjali lepši svet.
Ko boste prvega septembra vstopili v šolo, boste pomemben posameznik v razigrani
množici 1294 otrok. Želim vam, da bi se med nami dobro počutili, da bi se dobro
razumeli v oddelku, da bi vzpostavili delovni, ustvarjalni in zaupni stik z učitelji, da bi
lahko uresničevali svoje želje v strpnem in varnem okolju ter udejanjali cilje, ki so
povezani s šolskimi pričakovanji. Prijeten začetek in uspešno šolsko leto 2026/27.
Se vidimo.
Roman Brunšek, ravnatelj
